ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MARJETE KEBELJ

Najverjetneje je cerkev stala že leta 1251, vendar ni od nje ničesar ohranjenega. Okoli leta 1390 so postavili drugo stavbo, od katere so se ohranili zvonik in nastavka ladjinih sten. Ladja je bila ožja in višja od sedanje, ter ravno stropana, v zvoniku pa je imela verjetno molilno emporo. Zvonik je imel namesto sedanjega baročnega oboka nad prtličjem samo lesen strop, obokano pa je bilo prvo nadstropje s križnimi rebri in sklepnikom. Nanj se ni prišlo od znotraj, kakor dandanes, ampak po lesenih stopnicah ali lestvi od severne strani skozi sedaj zazidana vrata....
Proti sredini 17. stoletja so cerkev drugič podrli, oziroma odstranili staro ladjo, ter zgradili sedanjo obokanos prezbiterijem in zakrstijo.
V 17. stoletju je cerkev dobila tudi opravo. Pozneje je bil nastavek oltarja razdrt in ostala stebra pomaknjena k zadnji steni....
Prižnica je najlepša v dekaniji, meni dr. Stegenšek. Zanimiv je srebrn in pozlačen gotski kelih, po sporočilu iz Žičkega samostana. Visok je 21 cm, čaša pa ima 10 cm v premeru.
Tudi srebrni in pozlačeni cibronij je bil baje kartuzijanska last.
Sledi paralelnega zidu južno od ladjine stene so morda ostanek prvotne romanske cerkve...V cerkvi je tudi nekaj napisov. Na tlaku pred slavolokom se čita letnica 1729, ko so cerkev tlakovali, in na freskah, na spodnji strani slavoloka, sta dva kronograma, napisa, ki dasta letnico, vsak za leto 1750, ko je cerkev dobila freske, po katerih cerkev predvsem slavi.
Leta 2003 so cerkev prenovili od zunaj, takrat so bili odkriti vgrajeni kamni iz rimskih časov, ki so ostali vidni
( nekaj zapisov iz "kebeljske kronike " SONCA MI DAJ. )
Cerkev si je možno po predhodni najavi ogledati.

ZAJČEV GRAD

Kebeljski grad se imenuje tudi Zajčev grad, po kmetu Zajcu na čigar zemlji stoji grad. Tretje ime zanj je tudi Mučeniški stolp, ker naj bi v njem mučili ljudi in z njega oprezali za nevarnostmi iz okolice.

Pot do gradu je označena in tako po krajšem sprehodu preko lepe gozdne poti pridemo do ruševin nekdanjega Zajčjega gradu. Še danes se vidi propugnaculum ali stolp, ki je romanskega izvora. Grajsko jedro je 200 metrov zahodno od stolpa na vrhu skalne kope.

Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 17. decembra 1988. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.

Lastniki

  • 1387 - celjska grofa Herman in Viljem (dobila sta ga v zajem od krškega škofa Janeza, ker je bil grad krški fevd).

  • 1441 - Neža Stunberška (dediščina po umrlem bratu Frideriku Ptujskem)

  • 1449 - Konrad Pesničar

  • 1485 - Sigmund in Henrik Prueschen (sta ga pridružila štatenberški gospoščini)

Kdaj je bil grad omenjen v pisnih virih?

  • 1251 - prva omemba kebeljskega gradu v listini Timo Kebeljski - Tymo de Gybel

  • 1254 - kebeljska viteza Dimona in Wiganda - Wigando de Gybel in domino Diemone de Gybel

  • 1294 - prva neposredna omemba gradu - castrum Gybel

  • 1363 - se grad omenja kot vest Gybel auf dem Pacher (utrdba Kebelj na Pohorju)

  • 1379 - kot castrum Gybel